Slovar Matematika

Fúnkcija  je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Če definiramo funkcijo f: x→ y , je x podatek ali original, y pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika. Funkcijsko zvezo lahko krajše zapišemo  y=f(x).

Korenjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje. Korenjenje zapišemo s simbolom  . Število a imenujemo korenjenec ali radikand, število n pa je stopnjakorena ali korenski eksponent.

Vrednost n-tega korena iz a je število x, za katero velja: xⁿ = a.

Logaritem oziroma logaritemska funkcija je v matematiki funkcija, ki iz eksponentne enačbe  vrne eksponent . Zapiše se jo v obliki , kjer sta . To se bere logaritem x z osnovo a.

Mediana (ali središčnica) je statistični parameter, ki (podobno kot povprečje) podaja srednjo vrednost statističnega znaka.
Mediano M določimo tako, da vrednosti statističnega znaka najprej uredimo po velikosti (od najmanjše do največje) in zapišemo v obliki zaporedja členov. Mediana je vrednost, ki nastopa v sredini tako dobljenega zaporedja (število manjših členov je enako kot število večjih členov). Ločimo dva primera:

Če je členov liho mnogo, je mediana kar vrednost srednjega člena. 

1, 1, 1, 1, 2, 2, 2, 2, 2, 3, 3, 3, 3, 3, 3, 3, 4, 4, 5

Če je členov sodo mnogo, pa je mediana aritmetična sredina srednjih dveh členov.

 1, 1, 1, 1, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 3, 3, 3, 3, 3, 3, 3, 4, 4, 5.
 Mediana je aritmetična sredina teh dveh števil, torej M = 2,5.

Modus  je statistični parameter, ki nam pove, katera vrednost v porazdelitvi nastopa največkrat. (Če več vrednosti nastopa enako pogosto, ima porazdelitev več modusov.) 

Zgled: Učenec je dobil letos pri matematiki ocene:
    1, 2, 2, 2, 3, 3, 4, 5, 5.
V zaporedju največkrat nastopa število 2, torej je modus enak Mo = 2. 

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ...}. Naravno število služi za mero končnih množic. Z naravnimi števili se šteje ali pa razvršča. Označuje se jih z N ali z {\displaystyle \mathbb {N} }.

O permutacijah oziroma razporedbah govorimo, kadar razporejamo n elementov v niz dolžine n , pri čemer upoštevamo vrstni red elementov.

Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod. Imenujemo jo tudi Arhimedova konstanta, Ludolfovo število ali krožna konstanta in je enaka razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom. π lahko določimo tudi kot ploščino kroga s polmerom 1.

 Približek za π je π=3, iz davnine pa sta znana še približka: π = 22/7 in π = 355/113.

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije. Premica je v grobem rečeno (neskončno) tanek, (neskončno) dolg, raven geometrijski objekt. Na premici je razdalja med točkama najmanjša (v evklidski geometriji). Na obeh straneh omejen del premice imenujemo daljica, na eni strani omejen del premice pa poltrak.