Stran -spletna stran koda
Odvod
Če zaporedje yn vedno konvergira k istemu realnemu številu b (ne glede na to, kako izberemo zaporedje xn, ki konvergira proti a), potem pravimo, da je število b limita funkcije f, ko gre x proti a.
To pomeni, da je limita funkcije vrednost, ki se ji približujejo rezultati funkcije, če se podatki približujejo številu a.
Limito funkcije f, ko gre x proti a, označimo:
Če se graf funkcije v okolici točke a ne pretrga, pravimo, da je funkcija v tej točki zvezna.
Velja:
Funkcija je v točki a zvezna, če in samo če je limita funkcije, ko gre x proti a, enaka funkcijski vrednosti v tej točki, torej:
Funkcija je v točki a zvezna ⇔
= f (a)
(Opomba: Tangenta na graf obstaja, samo če je graf v okolici dane točke gladek. V točkah, kjer se graf prelomi, tangenta ne obstaja.)
Odvod funkcije f v točki T(x, y) je smerni koeficient tangente na graf te funkcije v tej točki. Označimo ga f '(x).

Računsko določimo odvod s pomočjo limite: f '(x) =
Ker je odvod enak smernemu koeficientu premice, ki se grafu funkcije zelo dobro prilega, nam odvod pove, kakšna je strmina grafa funkcije v dani točki.
Če je na nekem intervalu odvod funkcije pozitiven in kvečjemu v posameznih točkah enak 0, potem funkcija na tem intervalu narašča.
Če je na nekem intervalu odvod funkcije negativen in kvečjemu v posameznih točkah enak 0, potem funkcija na tem intervalu pada.
Naklonski kot grafa funkcije v dani točki definiramo kot naklonski kot tangente na graf te funkcije v tej točki in ga izračunamo po znani formuli:
tg α = k
To pomeni, da je tangenta v stacionarni točki vodoravna.
Poznamo tri vrste stacionanih točk:
Kazalo poglavij | Zaporedja | Integral | Abecedno kazalo |
Odvod
Limita funkcije
Imejmo dano funkcijo f in realno število a. Zaporedje xn naj konvergira proti številu a. Sestavimo drugo zaporedje yn po pravilu: yn = f (xn).Če zaporedje yn vedno konvergira k istemu realnemu številu b (ne glede na to, kako izberemo zaporedje xn, ki konvergira proti a), potem pravimo, da je število b limita funkcije f, ko gre x proti a.
To pomeni, da je limita funkcije vrednost, ki se ji približujejo rezultati funkcije, če se podatki približujejo številu a.
Limito funkcije f, ko gre x proti a, označimo:

Če se graf funkcije v okolici točke a ne pretrga, pravimo, da je funkcija v tej točki zvezna.
Velja:
Funkcija je v točki a zvezna, če in samo če je limita funkcije, ko gre x proti a, enaka funkcijski vrednosti v tej točki, torej:
Funkcija je v točki a zvezna ⇔

Odvod funkcije
Tangenta na graf funkcije f v točki T(x, y) je premica, ki se v okolici te točke najbolj prilega grafu funkcije.(Opomba: Tangenta na graf obstaja, samo če je graf v okolici dane točke gladek. V točkah, kjer se graf prelomi, tangenta ne obstaja.)
Odvod funkcije f v točki T(x, y) je smerni koeficient tangente na graf te funkcije v tej točki. Označimo ga f '(x).

Računsko določimo odvod s pomočjo limite: f '(x) =

Ker je odvod enak smernemu koeficientu premice, ki se grafu funkcije zelo dobro prilega, nam odvod pove, kakšna je strmina grafa funkcije v dani točki.
Če je na nekem intervalu odvod funkcije pozitiven in kvečjemu v posameznih točkah enak 0, potem funkcija na tem intervalu narašča.
Če je na nekem intervalu odvod funkcije negativen in kvečjemu v posameznih točkah enak 0, potem funkcija na tem intervalu pada.
Naklonski kot grafa funkcije v dani točki definiramo kot naklonski kot tangente na graf te funkcije v tej točki in ga izračunamo po znani formuli:
tg α = k
Pravila odvajanja
Funkcija | Odvod |
A f (x) | A f '(x) |
f (x) + g(x) | f '(x) + g'(x) |
f (x) g(x) | f '(x) g(x) + f (x) g'(x) |
![]() |
![]() |
f (g(x)) | f '(g(x)) g'(x) |
xn | n xn −1 |
sin x | cos x |
cos x | − sin x |
tg x |
![]() |
ctg x |
![]() |
ex | ex |
ax | ax ln a |
ln x |
![]() |
loga x |
![]() |
Stacionarne točke
Stacionarna točka funkcije je točka, v kateri je odvod funkcije enak 0.To pomeni, da je tangenta v stacionarni točki vodoravna.
Poznamo tri vrste stacionanih točk:
-
Lokalni minimum
je najnižja točka v neki okolici. Spoznamo ga po tem, da funkcija levo od minimuma
pada, desno pa narašča, torej je odvod funkcije levo od minimuma negativen, desno pa pozitiven.
-
Lokalni maksimum
je najvišja točka v neki okolici. Spoznamo ga po tem, da funkcija levo od maksimuma
narašča, desno pa pada, torej je odvod funkcije levo od maksimuma pozitiven, desno pa negativen.
- Vodoravni prevoj
je točka, v kateri je tangenta vodoravna, vendar pa ni niti minimum niti maksimum. Funkcija je v okolici
vodoravnega prevoja monotona (samo narašča ali pa samo pada). Predznak odvoda se v vodoravnem prevoju ne
spremeni.

Kazalo poglavij | Zaporedja | Integral | Abecedno kazalo |
Last modified: Tuesday, 4 February 2025, 7:59 PM